Prikaz objav z oznako Sveta Trojica. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Sveta Trojica. Pokaži vse objave

četrtek, 10. avgust 2017

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Kraj, nad katerim se danes dviga mogočna župnijska in romarska cerkev Svete Trojice s frančiškanskim samostanom, se je imenoval Gradiše. Med leti 1636. do 1640. so na vzpetini, na mestu kjer je prej stala lesena kapelica, postavili cerkev z zvonikom. Od takrat se tudi kraj imenuje Sveta Trojica in danes je upravno središče istoimenske občine. Najstarejši del cerkve, prvotno ladja, je danes prezbiterij. Med leti 1735. do 1740. so cerkev povečali, dodali večjo ladjo, staro pa uporabili kot prezbiterij. Dogradili so štiri stranske kapele in zakristijo. Cerkev Svete Trojice ima poleg glavnega oltarja, kar deset stranskih oltarjev, ki stojijo v plitvih kapelah, v parih, po pet na vsaki strani. Štirje oltarji so iz sredine 18. stoletja, šest pa iz 19. stoletja. Kar nekaj slik je naslikal avstrijski slikar Jožef Kremserschmidt. Strop in stene v cerkvi je poslikal furlanski slikar Jakob Brollo. Zvonika, ki oklepata pročelje cerkve so dogradili v letu 1780.
Samostan ob cerkvi so zgradili konec 17. stoletja. Prvotno so bili v njem avguštinci. Od leta 1854. do danes so v samostanu frančiškani.
V Sveti Trojici, se je konec leta 1910. za šest mesecev, naselil slovenski pisatelj Ivan Cankar. Tu je napisal svojo dramo Lepa Vida.
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar je nastajal med leti 1752. do 1755. Mojster te umetnine ni znan. Domnevajo, da je bila na delu graška delavnica. Oltar je v celoti lesen. V središču je kvalitetna oltarna slika Svete Trojice iz 18. stoletja, na žalost pa tudi ta slikar ni znan. V atiki oltarja je Božje oko obdano z žarki in številnimi angeli.  
Slovenija, Štajerska
Vitraj na oknu cerkve Svete Trojice v Slovenskih goricah. Vitraji so iz leta 1912. Ustvarili so jih v tirolski delavnici dr. Jele
Slovenija, Štajerska
Najstarejši del cerkve Svete Trojice. Zvonik s staro ladjo in prezbiterijem je iz začetka 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
1780. leta so cerkvi dogradili dva zvonika. Ob njej je tudi mogočen frančiškanski samostan
Slovenija, Štajerska
Trije čebulni zvoniki župnijske in romarske cerkve Svete Trojice 
Slovenija, Štajerska
Kamniti vodnjak
Slovenija, Štajerska
Sončna ura in letnica 1640. ko so postavili cerkev in samostan
Slovenija, Štajerska
Vhod v frančiškanski samostan
Slovenija, Štajerska
Sv. Jožef z Jezuščkom
Slovenija, Štajerska
Poslikava stropa, furlanski slikar Jakob Brollo.  
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Orgle kot jih vidimo danes, so tretje največje v Sloveniji. Leta 2003. so jih povečali v Škofijski orglarski delavnici v Hočah pri Mariboru. Prve orgle so bile postavljene leta 1833. Izdelal jih je mojster iz Gradca
Slovenija, Štajerska
Cerkev Svete Trojice v Slovenskih goricah ima deset stranskih oltarjev. Štirje so iz sredine 18. stoletja, ostalih šest pa je iz 19. stoletja. 
Slovenija, Štajerska
Freske v ladji in prezbiteriju je naslikal furlanski slikar Jakob Brollo (1834 - 1918). Pri slikarski dekoraciji sta sodelovala Osvald in Egidij Bierti iz Humina pri Čedadu. Cerkev so poslikali med leti 1882. do 1884.
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar Žalostne Matere Božje
Slovenija, Štajerska
Lurška Mati Božja. Marijo obdaja bogat baročni okvir.
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica z reliefi štirih evangelistov, je v osnovi iz 18. stoletja. Sredi 19. stoletja so jo obnovili. Na baldahinu stoji sv. Frančišek z volkom. Avtor kipa je Jakob Gschiel (1821-1908)
Slovenija, Štajerska
Stranski baročni oltar sv. Križa. Oltarno sliko Križanega je naslikal avstrijski slikar Johann Kremserschmit, ki smo ga "srečali" tudi v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Florjana
Slovenija, Štajerska
Slika na steni ladje "Jezus prijatelj otrok"
Slovenija, Štajerska
Sv. Ana z Marijo
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Roka
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverja, je delo nemškega baročnega kiparja Jožefa Strauba (1712-1756). Leta 1743. postavi Kužno znamenje v Mariboru. Po kiparjevi zgodnji smrti prevzame njegovo delavnico Jožef Holzinger, ki je bil njegov pomočnik v Mariboru. (wikipedia) 
Slovenija, Štajerska
Zunanja kapela Matere Božje
Slovenija, Štajerska
Zunanja kapela. XII. postaja križevega pota
Slovenija, Štajerska
Pročelje cerkve Svete Trojica v Slovenskih goricah. Impozantna zvonika so postavili leta 1780.


Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:

Grad Hrastovec

Voličina v Slovenskih goricah

Lenart

Sveti Trije Kralji nad Benediktom

Ljutomer

Velika Nedelja 


Vir:
sv-trojica-franciskani.si
voden ogled

četrtek, 3. avgust 2017

Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Sveti Trije Kralji je ime vasice in mogočne romarske cerkve, ki stoji na vzpetini nad Benediktom. Veličastno poznogotsko cerkev so pričeli graditi leta 1521. Večina je bila zgrajena v 16. stoletju. Cerkev ima tri ladje, prezbiterij, baročno prižnico z reliefi, čudovite slike in renesančne ter gotske oltarje, med njimi tudi dva krilna oltarja. Lahko samo gledaš in občuduješ. Koliko časa in truda so vložili mojstri, da so ustvarili take umetnine. Cerkev Svetih Treh Kraljev v Slovenskih goricah, upravičeno sodi med največje umetnostne spomenike v Sloveniji.
Slovenija, Štajerska
Mežnarija ob cerkvi sv. Trije Kralji, je nastajala istočasno s cerkvijo, prva polovica 16. stoletja. Okenca s kamnitimi obrobami in policami so še originalna 
Slovenija, Štajerska
V nekdanji mogočni mežnariji je v kleti obokan prostor. V njem so danes uredili. kaj drugega bi lahko bilo v vinorodni pokrajini, kot vinska klet. Tu ima prostore Turistično vinogradniško društvo Benedikt
Slovenija, Štajerska
Veličastno poznogotsko podružnično cerkev sv. Trije kralji v Slovenskih goricah, so zgradili v 16. stoletju. Z gradnjo so pričeli leta 1521. Zunanjščina cerkve je gotska, s oporniki, okni in štirimi, bogato klesanimi portali
Slovenija, Štajerska
Pogled na Benedikt in župnijsko cerkev sv. Benedikta
Slovenija, Štajerska
Pozerske kravice 💚
Slovenija, Štajerska
Bogato klesan gotski portal cerkve sv. Trije Kralji
Slovenija, Štajerska
Ohranjeno gotsko okno s krogovičjem
Slovenija, Štajerska
Eden od štirih vhodnih portalov in bolj skromen kot ostali trije
Slovenija, Štajerska
Okno s kovinsko mrežo na zvoniku
Slovenija, Štajerska
Leta 1588. je cerkev dobila zvonik in prizidan stolp v katerem je spiralno stopnišče s 117 stopnicami.
Slovenija, Štajerska
Prezbiterij z glavnim oltarjem tabernakeljskega tipa, iz leta 1818. Posvečen je sv. Trem kraljem.  
Slovenija, Štajerska
Mrežasti obok prezbiterija
Slovenija, Štajerska
Gotski stranski oltar 
Slovenija, Štajerska
Kip Žalostne matere božje v niši je iz okoli leta 1550.
Slovenija, Štajerska
Spodnji del mogočnega, kamnitega stebra v ladji cerkve
Slovenija, Štajerska
Spovednica
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Oltar s sliko "Jezus prijatelj otrok" je iz konca 17. stoletja
Slovenija, Štajerska
Krilni oltar sv. Treh Kraljev je iz leta 1623. Na krilih so slike: Rojstvo Jezusa, Poklon sv. Treh kraljev, Beg v Egipt in Marijina smrt.
Slovenija, Štajerska
Krilni oltar Jezusovega rojstva iz okoli leta 1560. Osrednji relief prikazuje sv. Družino, hlevček, dva pastirja in jasli z Jezuščkom. Veje drevesa se vijejo skozi obe stranski krili. Na njih so kipci Jezusovih prednikov. Lahko bi rekli, da je to Jezusovo drevo življenja
Slovenija, Štajerska
Renesančni oltar Marijinega vnebovzetja iz leta 1611. Sprva je imel oltar oltarno sliko, leta 1636. so jo zamenjali s kiparsko skupino
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar s sliko "Jezus v Emavsu" je prav tako iz konca 17. stoletja
Slovenija, Štajerska
Kalvarija, nad južnim vhodom v cerkev
Slovenija, Štajerska
Kamnita okrogla prižnica z baldahinom in reliefom. Domnevajo, da je na reliefu podoba donatorja, Krištofa Myndorferja, ki je omogočil dokončanje cerkve. Prižnica na stebru je iz okoli leta 1575.
Slovenija, Štajerska
Detajl kamnite prižnice, dva reliefa
Slovenija, Štajerska
Orgle, kor in eden od vhodov v triladijsko cerkev
Slovenija, Štajerska



Enodnevni izlet po Slovenskih goricah:









Vir:
Voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988